Tag Archives: zgodovina vozila

Nakup avtomobila

Avto “ožeti” kot limono in ga nato prodati !?

Dodal 26 februarja 2021

“Avto – limona” ( iz ang. Lemon ) v ZDA velja za tisti avto, ki pomeni težave; nesreče, poplave, prenosi lastništva ip. Na splošno, to so situacije, ki lahko vozilu znatno znižajo njegovo vrednost. Od kod izhaja izraz? In kako to, da deluje tako dobro na ameriškem trgu rabljenih vozil, pri nas pa skoraj ni poznan?

“Limona” je avto s preteklostjo. Ta preteklost pa bo pogosto precej neprijetna; kajti prodajalec se bo na vse pretege potrudil, da zanjo ne izveste. Če ste v življenju kupili vsaj en rabljen avto, potem se zagotovo spomnite, kako previdni ste morali biti. V Sloveniji te vrste vozil običajno ne imenujemo “limone”, kar je pravzaprav velika škoda, saj izraz izredno dobro pojasnjuje nepravilnosti in reakcije, ki jih opažamo na našem trgu.

 

Slive ( breskve ) in limone

Avtomobile z vprašljivo zgodovino imenujejo “limone” že od znamenite oglaševalske kampanje Volkswagen iz leta 1950, ko je VW Beetle-a povzdignila med izjemno priljubljenega na ameriškem trgu. Na prvi pogled avto ni imel možnosti za uspeh; bil je ravno nasprotno od tega, kar je ponujal trg. Petdeseta so bila čas prostorninsko ogromnih motorjev V8 in velikega udobja. To je bila zlata doba za ZDA, ko so vodilna svetovna mesta zasedli praktično v vseh panogah, tudi v avtomobilski industriji.

Evforija ni bila dolgotrajna in prvi večji udarec je bil zadan leta 1957, ko je takrat Sovjetska zveza v Zemljino orbito izstrelila prvi satelit Sputnik, ki je spremenil razmerje moči pri raziskovanju vesolja. Sledila je izguba položaja tudi na drugih gospodarskih področjih, zato je zaščita lokalnega avtomobilskega trga postala izredno pomembna.

Volkswagen ni imel velikega oglaševalskega proračuna, kar se v takih primerih običajno izravna s kreativnimi oglaševalskimi kampanjami. In ta pa je bil eden izmed teh primerov. Zahvaljujoč odlični oglaševalski kampanji je hrošč hitro postal priljubljen po vsej ZDA.

Izraz ‘Limona’ je bil uporabljen v enem od oglasov za VW Beetle-a. Večino prostora na sliki je zajela fotografija tega kultnega modela in preprost podpis ‘Lemon’, ki je bil razložen zelo prepričljivo. V besedilu je pisalo, da vozilo ni bilo poslano v ZDA (takrat Volkswagen še ni imel lastne tovarne v ZDA ali Mehiki), ker je na njem bila zaznana napaka in dokler le-ta ni odpravljena, avto ni zapustil proizvodne linije. Geslo se je glasilo: »Mi odstranjujemo limone, vi dobite slive. Našli bomo vsako najmanjšo napako, da boste lahko dobili najboljši možni izdelek.”

Oglas Volkswagna iz 50-ih, v katerem je bilo vozilo prvič v pop kulturi imenovano “limona”. Vir: Adweek

 

Pomembno si je zapomniti kontekst, v katerem se je pojavil ta oglas, saj ameriški avtomobilski trg ni ponujal uvoženih avtomobilov. Skoraj vse, kar je bilo mogoče kupiti, je bil ameriški izdelek. Japonski avtomobili so na trg prišli šele v sedemdesetih letih. Ni bilo konkurence, ki bi proizvajalce prisilila, da bi v proizvodnjo vložili nekaj dodatnega truda, zato so nekateri avtomobili imeli napake. Sčasoma je izraz ‘limona’ sprejel tudi trg rabljenih avtomobilov. V okviru tega posebnega oglasa so bile ‘limone’ vozila s skritimi napakami, čeprav so na pogled bila izredno privlačna. Izraz ‘Slive’ pa so uprizarjala kakovostna vozila, ki so bila vredna svoje cene.

 

Avtomobilski trg: idealen za ‘limone’ in veliko slabši za ‘slive’

Zakaj primerjati vozilo z limono? Limona izgleda in diši odlično, vendar jo morate poskusiti, da vidite, da je v notranjosti kisla. Enako velja za ‘avto limona’. Prodajalci ‘limone’ bodo iz njega iztisnili največ, nato pa ga prodali naprej.

Fenomen limone je preučeval ameriški ekonomist George Arthur Akerlof, ki je leta 2001 dobil Nobelovo nagrado za ekonomijo. V svojem prispevku The Market for Lemons: Negotovost kakovosti in tržni mehanizem iz leta 1970 je Akerlof poudaril tržne učinke kupcev, ki niso mogli razlikovati med slabimi in kakovostnimi avtomobili.

Avtor je opisal interakcijo med prodajalci in kupci, pri kateri kupčeva nevednost naleti na polno zavest prodajalca. Akerlof je to imenoval informacijska asimetrija. Kupec se zaveda, da je mogoče kupiti ‘limono’; navzven lep, a na žalost neuporaben avto, hkrati pa ni prepričan, da bo sam znal prepoznati razliko med dobrim in slabim avtomobilom.

Posledično kupci ne bodo pripravljeni kupiti avtomobila po ceni, ki ustreza njegovemu dejanskemu stanju. To pa pomeni dodaten pritisk na prodajalce avtomobilov in zniževanje cen na trgu kot celoti. Na koncu pridemo do precej žalostnega scenarija – za poštene prodajalce avtomobilov z visokokakovostnimi in cenovnougodnimi avtomobili se ustvarijo skoraj nemogoče tržne razmere.

Kam vse to vodi? Na trgu rabljenih avtomobilov prevladujejo ‘limone’. Če imate ‘slivo’ (ali breskev, kot se je Akerlof odločil poklicati dobre avtomobile), je ne boste želeli prodati tako hitro in enostavno. Obdržali ga boste in še naprej uporabljali.

Svojci, prijatelji in znanci bodo vaš najboljši prodajni kanal, ki bodo pripravljeni plačati želeno ceno za avto. Po mnenju Akerlofa v takšnih razmerah trg ne deluje učinkovito.

Število transakcij, ki koristijo tako kupcu kot prodajalcu, je zanemarljivo. Na trgu prevladujejo ‘limone’, naraščajoče tveganje nakupa pa negativno vpliva na skupno ceno vozil, ne glede na to ali gre za ‘slive’ ali ‘limone’. Sliši se znano, kajne? Čeprav je Akerlof ta pojav opazil že pred 51 leti, trg rabljenih avtomobilov v večini delov sveta deluje natanko tako.

 

Kako se izognem nakupu ‘limone’?

 

Avtor: Ryan McGuire from Pixabay

 

Slovenija ni nobena izjema in ‘limone’ so tu zelo pogosta težava. Kaj to pomeni v praksi? V najslabšem možnem primeru prvotni kupec slabo vozilo proda naprej oz. ga ne more prodati, ker ga nihče drug ne želi. Naveden oglas / ponudba za vozilo izkazuje lastnosti avtomobila; potencialni naslednji kupec le-te preveri, ugotovi, da gre za prevaro in avto ostane neprodan.

Kako nevtralizirati informacijsko asimetrijo med kupcem in prodajalcem? Akerlof je predlagal nekaj rešitev, na primer, garancijo. Če je prodajalec pripravljen ponuditi kakršno koli garancijo, je to dober znak, da vozilo ni ‘limona’. Od leta 1971, ko je izšel slavni Akerlofov prispevek, se je pojavila nova rešitev, ki že pomaga, da je trg rabljenih vozil bolj zanesljiv. To, kar bi v 70. letih veljalo za znanstveno fantastiko, se zdaj pogosto uporablja.

Ta rešitev je dostop do nacionalnih zbirk podatkov, ki hranijo podatke o prevoženih kilometrih, nesrečah, napakah, odpoklicih v tovarne itd. Naštete informacije znatno povečajo preglednost zgodovine vozil in kupcu omogočijo, da lažje ugotovi ustrezno ceno in kakovost avtomobila.

Čeprav sta v Sloveniji na voljo brezplačna podatkovna vira, kot na primer E-Uprava in Avtolog, številne podrobnejše informacije o zgodovini vozil zbirajo določena specializirana podjetja, vključno z autoDNA.

Kaj si slovenski vozniki mislite o nakupu rabljenega avtomobila? Ali ste pripravljeni plačati več za avto, katerega zgodovina je dobro preverjena?