Standard EURO 5 – kaj morate vedeti o njem?

Čeprav niso vsi navdušeni nad njimi, so bili standardi EURO – med drugim omejevanje emisij dušikovih oksidov in trdnih delcev – nujni. Prav ti predpisi so proizvajalce avtomobilov prisilili v iskanje boljših in bolj ekoloških rešitev. Kaj je uvedel standard EURO 5?

 

Od kdaj deluje standard EURO 5?

Prvi emisijski standardi – takrat še imenovani Uredba R49 – so bili uvedeni že v 80. letih 20. stoletja. Vendar se je od takrat marsikaj spremenilo. Na ozemlju Evropske unije in posledično Evropskega gospodarskega prostora so se uvajali vse bolj togi standardi, med njimi je bil tudi standard EURO 5, ki je znova spremenil mejne vrednosti dovoljenih emisij trdnih delcev, dušikovih oksidov, ogljikovih monoksidov in ogljikovodikov.

Njena načela so bila potrjena že septembra 2009, vendar je bilo potrebno še leto in pol za tako imenovano vacatio legis. Zadnji rok za uveljavitev uredbe je bil 1. januar 2011 za avtomobile z bencinskim in dizelskim motorjem. V začetku januarja 2013 je bil emisijski standard EURO posodobljen v tako imenovani EURO 5b.

 

 

 

Kakšna je največja vrednost emisij za ta standard?

Standard EURO 5 določa različne dovoljene vrednosti emisij in vsebovanih trdih delcev, ogljikovega monoksida in dušikovih oksidov za avtomobile z bencinskimi in dizelskimi motorji ter za motorna kolesa. Proizvajalce avtomobilov je prisilil v eksperimentiranje, da bi našli nove rešitve – kot je izpust dela izpušnih plinov iz izpušnega sistema nazaj v zgorevalno komoro ali začetek uporabe SCR katalizatorjev in uporaba dodatkov gorivu.

 

Omejitve emisijskega standarda EURO 5 za avtomobile z bencinskimi motorji:

• CO: 1 g/km
• HC: 0,1 g/km
• NOx: 0,06 g/km
• VOC: 0,068 g/km
• PM: 0,005 g/km (za vozila z neposrednim vbrizgom bencina)

Glede dovoljenega izpusta ogljikovega monoksida in ogljikovodikov za avtomobile z bencinskimi motorji ni razlik med standardoma EURO 4 in 5. Znižale pa so se mejne vrednosti emisij dušikovih oksidov. Začeli so preverjati emisije hlapnih organskih spojin (HOS) in prvič pregledali primer trdih delcev v bencinskih motorjih.

 

Omejitve emisijskega standarda EURO 5 za avtomobile z dizelskimi motorji:

• CO: 0,5 g/km
• NOx: 0,18 g/km
• HC+NOx: 0,23 g/km
• PM: 0,005 g/km
• Trdni delci: 6,0×10^11/km (merjeno na ta način od januarja 2013)

Dovoljene meje izpusta ogljikovega monoksida v EURO 5 so ostale nespremenjene. Zmanjšala pa se je največja emisija dušikovih oksidov ter skupna vrednost dušikovih oksidov in ogljikovodikov. Uporabljeno je bilo znatno – za petkrat – zmanjšanje emisij trdnih delcev. Od leta 2013 in standarda 5b se merijo tudi kvantitativno – praktično noben avtomobil brez posebnega filtra za snovi ne more več izpolnjevati emisijskih meril.

 

Za motorna kolesa in druga dvo- in trikolesna vozila:

• CO: 1,0 g/km
• HC: 0,1 g/km
• NOx: 0,06 g/km
• PM: 0,0045 g/km
• NMHC: 0,068 g/km

 

 

The EURO 5 standard and the clean transport zone

The clean transport zones are supposed to be a solution for the growing majority of the pollution – i.a. particulate matter, but also other substances – accumulating especially in the city centres, where the air movement is especially limited. The entry ban for cars not meeting a specific combustion standard is aimed at limiting the emission originating from transportation, and as the result, improve the air quality. Therefore, the EURO 5 standard was a step forward to this goal.

As it is explained in the article concerning the clean transport zones, entering the zoness is gradually limited. Until 2025, the so-called green zones will be available for cars meeting the requirements of EURO4. Vehicles meeting the requirements of the EURO 5 standard will be allowed to enter the clean transport zones until 2030.

So – formally – there’s no need to hurry resigning from the traditional fuel and the combustion engines which meet the EURO 5 standard criteria, although, considering the harmful substances emission and the good of the environment, the faster the electric engine displaces the combustion one, the better it is (of course, on condition that the energy used to power it does not originate from the fossil fuel combustion).

Za katere avtomobile velja standard EURO 5?

Standard EURO 4 se ni nanašal le na osebna vozila in motorna kolesa, ampak tudi na avtobuse, tovornjake in druga vozila. V primeru EURO 5 je prišlo do določene razlike. »Peta različica« priljubljenega standarda zajema:

• lahka osebna in tovorna vozila (v skladu z Uredbo št. 715/2007),
• dvo- in trikolesna vozila (po Uredbi št. 168/2013).

Standard EURO 5 torej velja za osebna vozila (kategorija M) z dizelskimi in bencinskimi motorji, motorna kolesa in trikolesna vozila (kategorija L) ter lahka tovorna vozila (kategoriji N1 in N2). Za tovorna vozila in avtobuse so bili pripravljeni ločeni pravilniki, med drugim tudi zato, ker se je spremenil način prikazovanja emisij škodljivih snovi (ne v gramih na kilometer, kot je bilo do takrat, temveč v gramih na kilovatno uro).

 

Kaj je SCR?

Vse strožji novi standardi so proizvajalce prisilili v iskanje naprednih in ekoloških rešitev. Eden od primerov tega je uvedba sistema SCR v vozila z dizelskimi motorji. Vloga SCR, selektivne katalitične redukcije , je omejiti emisije škodljivih snovi, v tem primeru dušikovih oksidov.

Kako deluje selektivna katalitična redukcija? Tekočina AdBlue se pod pritiskom vbrizga v začetni del izpušnega sistema. Sečnina, ki jo vsebuje, se pod delovanjem visoke temperature spremeni v amoniak, ki v prisotnosti dušikovih oksidov razgradi na dušik in vodo – produkta popolnoma varna za okolje. Pri dizlih, ki izpolnjujejo merila EURO 5, katalizatorji SCR še niso bili vsakodnevno uporabljeni. Širjenje teh katalizatorjev je pospešil standard EURO 6, ki omogoča bistveno nižji delež NOx v emisiji.

Ta kos tehnologije ni brez napak – in vozilo, opremljeno s katalizatorji SCR, lahko povzroča težave, zlasti pozimi (tekočina AdBlue zmrzne že pri -11 °C). Kakršne koli nepravilnosti v delovanju sistema lahko povzročijo potrebo po dragih popravilih, moteno pa je tudi delovanje motorjev.

 

Kaj je EGR?

Drug način – poleg SCR in filtrov trdnih delcev – za izboljšanje emisijskih parametrov, ki ga uporabljajo proizvajalci vozil, je sistem EGR (zadrževanje izpušnih plinov), katerega eden od elementov je voznikom dobro poznan ventil EGR . Vgrajen tako v bencinske motorje (na prisilni vžig) kot tudi v dizelske motorje – torej ne glede na vrsto uporabljenega goriva. Njegova vloga je, da se del emisij vrne nazaj v zgorevalno komoro, namesto v ozračje .

Ventili EGR usmerjajo del emisij – skozi poseben radiator – nazaj v vstopni sistem. Njegova vloga NI “zgorevanje izpusta”, temveč zniževanje temperature ter upočasnjevanje in umirjanje izgorevanja, kar posledično zmanjšuje izpust škodljivih snovi.

Ne manjka pogonov, ki so pripravljeni motorju odvzeti EGR ventil, a ni priporočljivo (niti zakonito). Prvič, prisotnost operativnega sistema ne vpliva na zmogljivost avtomobila. Ne poveča porabe goriva in ne poslabša zmogljivosti.

Pomanjkljivosti pa so usedline, ki se nabirajo tako na sistemu EGR kot na elementih filtra trdih delcev. Bolj pomembno je, ko se avto pogosto vozi na krajše razdalje, ko se motor slabo ogreje. Tudi zato dizlov odsvetujemo voznikom, ki se vozijo izključno po mestih in skoraj nikoli na daljših razdaljah.

Prihodnost standarda EURO 5

Trenutno registrirani avtomobili morajo izpolnjevati kriterije standarda EURO 6. Vprašanje časa je – raje prej kot slej – uvedba EURO 7, kar bi bil še en korak naprej k zmanjšanju emisij trdih delcev in drugih snovi. Po mnenju strokovnjakov napoveduje skorajšnji konec motorjev z notranjim izgorevanjem. Proizvajalci avtomobilov jih bodo prisiljeni zamenjati z električnimi. Kaj pa vozila, uvedena na trg v letih 2001-2015, ki izpolnjujejo zahteve standarda EURO 5?

Njihovim uporabnikom zaenkrat ni treba skrbeti. Takšni avtomobili – z dizelskimi in bencinskimi motorji – opremljeni s filtri za trdne delce in katalizatorji ter drugimi rešitvami, ki omejujejo škodljive vplive na okolje – še dolgo ne bodo »žrtev predpisov«. Vozila, ki ustrezajo zahtevam standarda EURO 5, bodo do leta 2030 dovoljena tudi v čistih prometnih conah.